Strokovni izpit – Ustava
Strukturiran digitalni vodič za pripravo na strokovni izpit iz ustavne ureditve Republike Slovenije.
Slovenščina – Kaj vprašajo na izpitu?
Zbrana in urejena vprašanja, ki so jih po strokovnem izpitu delili uporabniki na forumu Mladi učitelj. Podobna vprašanja so združena. Oznaka ★ kaže pogostost – več zvezd, bolj pogosto se pojavlja.
⚠️ Pomembno opozorilo
Ta seznam temelji na izkušnjah kandidatov iz preteklih let in ne pomeni, da boste ta vprašanja dobili na izpitu. Komisije se med seboj razlikujejo, vprašanja se vsako leto delno spremenijo, pogosto pa zastavijo tudi vprašanja, ki jih na tem seznamu ni.
Učenje izključno teh vprašanj ni dovolj za uspešno opravljanje strokovnega izpita. Seznam je namenjen orientaciji in pripravi — ne zamenjuje temeljitega branja vodičev, ki pokrivajo celotno snov, ki jo izpit zahteva. Ob vsakem vprašanju najdete neposredno povezavo na poglavje vodiča, kjer boste našli odgovor in celostno razlago.
Poglavja
1. Status slovenščine, uradni in učni jezik
Kateri je državni jezik RS? Kateri jeziki so še uradni in kje? ★★★★★
V katerem jeziku poteka vzgojno-izobraževalno delo v vrtcih in šolah na narodnostno mešanih območjih? Kakšne šole tam delujejo? Razlikuj med madžarskim in italijanskim NMO! ★★★★★
Razloži razliko med maternim, drugim in tujim jezikom. ★★★
Kaj je učno načelo? Kaj pomeni za učitelje in vzgojitelje? ★★★
Kje je slovenščina uradni jezik tudi zunaj RS? Kako se kaže status slovenščine v EU? (Zakonodaja, dokumenti, poslanci v EP; na bankovcih NI zapisana.) ★★★
—
2. Zgodovinski okvir in mejniki slovenskega knjižnega jezika
Naštej mejnike v razvoju slovenskega knjižnega jezika: Brižinski spomeniki, Trubar, Bohorič, Dalmatin, 19. stol., Prešeren. ★★★★
Vodič 3 – Zgodovinski okvir in priročniki
Opiši Brižinske spomenike: kdaj so nastali, v kakšni pisavi (karolinška minuskula), zakaj so za nas pomembni. ★★★
Vodič 3 – Zgodovinski okvir in priročniki
Opiši reformacijo: Primož Trubar (Katekizem in Abecednik, 1550 — 1. dve slov. tiskani knjigi), Adam Bohorič (Zimske urice — 1. slov. slovnica, črkopis bohoričica), Jurij Dalmatin (Biblija, 1584). Kateri črkopis se je uveljavil danes? ★★★★
Vodič 3 – Zgodovinski okvir in priročniki
Katera je bila prva slovnica slovenskega jezika? Kdo jo je napisal in kdaj? V katerem jeziku je napisana? ★★★
Vodič 3 – Zgodovinski okvir in priročniki
Kaj se je dogajalo v 19. stoletju? Razloži črkarsko pravdo (abecedno vojno): gajica (Čop, Kopitar, Prešeren) proti bohoričici (Dajnko, Metelko). Kdaj se je uveljavila gajica? ★★★
Vodič 3 – Zgodovinski okvir in priročniki
Kdaj je izšel prvi slovenski pravopis? (Levčev pravopis, 1899) ★★
—
3. Jezikovni priročniki in SSKJ
Naštej jezikovne priročnike. Kateri so dostopni na spletu? (fran.si — SSKJ, SP, Slovnica, Fran, Franček, Franjo) ★★★★★
Vodič 3 – Zgodovinski okvir in priročniki
Razloži razliko med Slovenskim pravopisom (SP) in SSKJ. Kaj vsak vsebuje? (SP ima lastna imena in pravopisna pravila; SSKJ razlaga pomen besed, nima lastnih imen) ★★★★★
Vodič 3 – Zgodovinski okvir in priročniki
Opiši geselski članek v SSKJ: glava (iztočnica, naglas, spol, kvalifikatorji/zaglavje), pomenski del, frazeološko gnezdo, terminološko gnezdo. ★★★★★
Vodič 3 – Zgodovinski okvir in priročniki
Kaj je frazeološko gnezdo? Kaj je terminološko gnezdo? Navedi primer za vsako (npr. za besedo “roka”, “ura” ali “rokav”). Kje v gnezdu je vidna stroka? ★★★★
Vodič 3 – Zgodovinski okvir in priročniki
Kaj so stalne besedne zveze (frazemi)? Kje so razloženi? Navedi primer (npr. “vleči za nos”, “metati polena pod noge”). ★★★
Vodič 3 – Zgodovinski okvir in priročniki
Kaj je Fran? Kaj je Franček? Kaj je Franjo? Razloži razlike med spletnimi portali. ★★★
Vodič 3 – Zgodovinski okvir in priročniki
V pripravi imaš besedo “reagirati” ali “formirati” — kako bi jo nadomestil/-a in kje bi to preveril/-a? ★★★
Vodič 3 – Zgodovinski okvir in priročniki
Kaj najdemo v etimološkem slovarju? V čem se razlikuje od SSKJ? ★★
Vodič 3 – Zgodovinski okvir in priročniki
—
4. Socialne in funkcijske zvrsti jezika
Naštej socialne zvrsti slovenskega jezika. Razloži razlike med njimi. ★★★★★
Vodič 4 – Socialne zvrsti in okoliščine rabe
Razloži razliko med knjižno zbornim in knjižno pogovornim jezikom. Kdaj v šoli/vrtcu katerega? (Zborni: javni nastopi, branje besedil; pogovorni: razgovor, odnos) ★★★★★
Vodič 4 – Socialne zvrsti in okoliščine rabe
Naštej interesne govorice: sleng, žargon, argo. Razloži vsako in navedi primer. Je žargon knjižen jezik? ★★★★
Vodič 4 – Socialne zvrsti in okoliščine rabe
Razloži razliko med žargonom in slengom. Naštej žargonske besede iz svojega delovnega področja. ★★★
Vodič 4 – Socialne zvrsti in okoliščine rabe
Koliko pokrajinskih pogovornih jezikov in koliko narečij ima slovenščina? Naštej narečne skupine. Katera reka razmejuje narečna območja v Sloveniji? ★★★★
Vodič 4 – Socialne zvrsti in okoliščine rabe
Naštej funkcijske zvrsti jezika. Podrobneje opiši strokovno in uradovalno zvrst. Zakaj jih je 5 in ne 4? Kaj je značilno za umetnostno zvrst? ★★★★
Vodič 4 – Socialne zvrsti in okoliščine rabe
Razlikuj umetnostno in neumetnostno besedilo. Katero kršenje norme je dopustno pri umetnostnem besedilu in zakaj? ★★★
Vodič 4 – Socialne zvrsti in okoliščine rabe
—
5. Sporazumevanje in sporazumevalna načela
Naštej in razloži sporazumevalna načela (načelo primernosti, sodelovalnosti, utemeljevanja, jasnosti …). ★★★
Vodič 5 – Sporazumevanje kot družbeno dejanje
Razloži razliko med enosmernim in dvosmernim govorom. Katera ima prednosti pri pouku? ★★★
Vodič 5 – Sporazumevanje kot družbeno dejanje
Kaj so dejavniki sporazumevanja? (sporočevalec, naslovnik, sporočilo, prenosnik, okoliščine…) ★★
Vodič 5 – Sporazumevanje kot družbeno dejanje
—
6. Pedagoški govor (spoznavni in odnosni)
Kaj je pedagoški govor? Razloži spoznavni in odnosni govor. Katero socialno zvrst jezika uporabljamo pri vsakem? ★★★★★
Kako bi otrokom v vrtcu razložil/-a predloge SKOZI, V, IZ? ★★
—
7. Tvorjenje besedil: definicija, poročilo, uradni dopis
Kaj mora vsebovati dobra definicija? Kaj so termini, nadpomenke, podpomenke, protipomenke, sopomenke? ★★★
Opiši sestavo poročila: kdo, kaj, zakaj, kje, kdaj. Kje je kraj in datum, kje podpis? Katero ločilo je za pozdravom (npr. “Lep pozdrav,”)? ★★★
Naštej značilnosti uradnih dokumentov in besedil. Kako je zgrajeno uradno vabilo, uradna zahvala, uradno obvestilo? ★★★
Razloži razliko med stavkom in povedjo. ★★★
—
8. Govorno sporazumevanje in nebesedna komunikacija
Kaj je nebesedna komunikacija? Naštej njene elemente: mimika, gestika, hoja, pogled, kretnje. Kateri element se ti zdi najpomembnejši? ★★★★
Imaš pred tablo učenca, ki ne zna in je v stiski. Kako mu pomagaš z mimiko obraza? ★★★
Katere so najpogostejše govorne napake? Ali ima učitelj lahko govorno napako? ★★★
Vodič 8a – Govorno sporazumevanje
Kaj so mašila? Prepoznaš svoje? ★★★
Kaj je govorni bonton (kultiviran govor)? ★★
Vodič 8a – Govorno sporazumevanje
—
9. Glasovi, fonemi, grafemi
Koliko glasov (fonemov) in koliko črk (grafemov) ima slovenščina? Zakaj je fonemov več kot grafemov? Kateri glasovi nimajo svoje črke? ★★★★★
Razloži delitev glasov: samoglasniki in soglasniki. Naštej vse samoglasnike. Kako delimo soglasnike? (zvočniki; nezvočniki — zveneči in nezveneči) ★★★★★
Naštej nezveneče nezvočnike. S čim si pomagamo? (“Ta suhi škafec pušča”) Kateri so njihovi zveneči nasprotniki? ★★★★★
Naštej zvočnike. Zakaj so ločeni od nezvočnikov? Kateri zvočniki so zlogotvorni? ★★★
Razloži razliko med fonemom in grafemom. Zakaj je fonemov 29, črk pa 25? ★★★
Kaj je polglasnik? S katero črko ga zapišemo? Kdaj izpade? (primer: november → novembrski) ★★★★
Razloži razliko med naglasom in poudarkom. ★★★★★
Naštej naglasna znamenja: ostrivec, krativec, strešica. Kaj zaznamuje vsako? Na katerih samoglasnikih se pojavljajo? Kje strešica ne more stati? (ne na zadnjem ali edinem zlogu) ★★★★
Enakopisnice z različnim naglasom: gòspoda/gospôda, zlàto/zlató, mórala/morála — pojasni pomen vsake in jo uporabi v povedi. ★★★
Pêta pesem in péta pesem — kakšen znak postavimo in kaj pomeni vsaka? ★★★
Kako izgovarjamo glas V? Katere izgovorjave poznaš? Kdaj je zvočen in kdaj nima zvočnosti? ★★
—
10. Zvočne prvine govora
Naštej zvočne (slušne) prvine govora. Katera je nespremenljiva (barva glasu)? Katere prilagajamo (hitrost, glasnost, višina)? ★★★★
Kakšna je intonacija pri končnih ločilih? Kje je izjema? Ali moramo učence mehanično učiti, da gre intonacija pri piki vedno navzdol? ★★★
—
11. Vidne prvine govora
Naštej vidne prvine govora (mimika, gestika/kretnje, hoja, pogled, bližina, videz). Ali so pri sporazumevanju v razredu bolj ali manj pomembne kot besedne? ★★★★
—
12. Pravopis — osnovna načela
Kdaj pišemo predlog S in kdaj Z? S čim si pomagamo? (“Ta suhi škafec pušča”) ★★★★★
Kdaj pišemo predlog K in kdaj H? ★★★★
Kdaj pišemo predlog V in kdaj IZ? Kdaj NA in kdaj S? (V dolino — iz doline; na Krvavec — s Krvavca) ★★★
Opiši neskladenjsko rabo pike: kdaj jo pišemo brez vloge ločila? (pri okrajšavah, datumih, vrstilnih števnikih, matematičnih znakih — krat) ★★★
Kako pravilno zapišemo datum? (npr. 22. 11. 2024 — s presledki za pikami) ★★★
Ali pred simbolom (npr. m za meter, kg) pišemo presledek? Kakšna sta izjemi? (stopinje — stično k številki; kemijski simboli — podpisane/nadpisane številke stično) ★★★
—
13. Velika in mala začetnica ter lastna imena
Razloži lastna imena: osebna, stvarna in zemljepisna. Kje jih najdemo (v Pravopisu)? ★★★★★
Vodič 10 – Velika/mala začetnica
Kako pišemo stvarna lastna imena — ena beseda, dve ali več besed? Primeri: ZRSS, Zavod RS za šolstvo, Glasbena šola Ljubljana, Ohmov zakon. Kateri prazniki se pišejo z veliko začetnico? (Prešernov dan, Marijino vnebovzetje — ker izhajata iz lastnega imena) ★★★★★
Vodič 10 – Velika/mala začetnica
Kako pišemo zemljepisna lastna imena? Razlikuj naselbinska in nenaselbinska. Primeri: Kranjska Gora, Šmarna gora, Novo mesto, Julijske Alpe, Stari trg ob Kolpi. Katere pripone se pišejo z malo? (mesto, trg, vas, selo, gora — ko so opisne) ★★★★★
Vodič 10 – Velika/mala začetnica
Kako pišemo osebna lastna imena: imena, priimke, vzdevke, bajeslovna bitja? (Dedek Mraz, Rdeča Kapica, Levjesrčni; Janez Pavel II — vse z veliko) ★★★★
Vodič 10 – Velika/mala začetnica
Kdaj se aspirin piše z veliko, kdaj z malo začetnico? (lastno ime na embalaži vs. občno ime zdravila) ★★★
Vodič 10 – Velika/mala začetnica
Kdaj pišemo z malo začetnico besede, ki so nastale iz lastnih imen? (renesansa, aspirin, fičko) ★★
Vodič 10 – Velika/mala začetnica
—
14. Ločila
Kako delimo ločila? Naštej končna in nekončna, stična in nestična (ne pozabi na dvodelna). ★★★★★
Razloži stičnost ločil: obojestična, levostična, desnostična, nestična. Naštej primer za vsako. ★★★★★
Katero je edino končno nestično ločilo? ★★★★
Katera ločila pišemo pri alinejnem naštevanju? Katera pri nealinejnem? Kdaj podpičje, kdaj vejica? ★★★★★
Kdaj in kje pišemo vejico? Razloži rabo v priredju in podredju. Naštej priredja. Kdaj pred ALI pišemo vejico? Kdaj pred KER in KO? ★★★★★
Primer skladenjske in neskladenjske rabe ločil — razloži z zgledom za piko in dvopičje. ★★★
Kdaj in kako pišemo narekovaje? Ali so stični ali nestični? Kdaj je pika pred narekovajem in kdaj za? ★★★
Opiši ločila pri premem govoru: kdaj vejica, kdaj pika, kdaj velika začetnica za narekovaji? ★★★
Podrobneje opiši tropičje (tri pike). Kdaj je nestično in kdaj stično? Kakšen pomen ima vsaka raba? (Ali je dovoljeno podvajanje ločil, npr. ,…? Ne, razen v premem govoru in oklepajih.) ★★★
Poševnica: kdaj je nestična? (npr. pri zapisu verzov v eni vrstici) ★★
—
15. Vezaj, pomišljaj in pisanje skupaj/narazen
Razloži razliko med vezajem in pomišljajem. Kdaj in kje uporabimo vsakega? ★★★★★
Kaj pišemo v alinejah — vezaj ali pomišljaj? Razloži. ★★★★★
Skladenjska in neskladenjska raba pomišljaja — razloži z zgledi. ★★★★
Zakaj pišemo “vzgojno-izobraževalni” z vezajem, “novomeški” pa brez? (priredje vs. podredje — v priredju vezaj nadomesti veznik “in”) ★★★★
Vodič 12 – Pisanje skupaj/narazen
Kdaj pišemo barve skupaj, kdaj z vezajem, kdaj narazen? (belo-rdeče-modra vs. rdeč; odtenki skupaj: svetlomodra) ★★★
Vodič 12 – Pisanje skupaj/narazen
Kdaj delimo besede? Katera pravila deljenja poznamo? (Ali lahko delimo kratico TRR? Ali “osa”?) ★★★
Vodič 12 – Pisanje skupaj/narazen
—
16. Besedne vrste, oblikoslovje, sklanjatev in krajšave
Naštej besedne vrste. Razloži razliko med pregibnimi in nepregibnimi besednimi vrstami. Navedi primere za vsako. ★★★★
Vodič 13 – Oblikoslovje, besedotvorje in krajšave
Povej vse o glagolu: kaj izraža, kako ga pregibamo (čas, naklon, vid, oseba, število, spol). Kateri so naklonski glagoli? ★★★★
Vodič 13 – Oblikoslovje, besedotvorje in krajšave
Razloži stopnjevanje pridevnika: osnovnik, primernik, presežnik. Na kakšne načine stopnjujemo? (obrazilno: lepo/lepše/najlepše; opisno: bolj/najbolj) ★★★
Vodič 13 – Oblikoslovje, besedotvorje in krajšave
Kaj so naslonke? Katere besede so nenaglašene? (predlogi, vezniki, nekatere oblike zaimkov, pomožni glagol biti) Kako jih izgovarjamo? ★★★
Razloži tvornik in trpnik. Kdaj se v slovenščini raje izogibamo trpniku? Ali je trpnik domač ali prevzet? ★★★
Vodič 13 – Oblikoslovje, besedotvorje in krajšave
Opiši 1. moško sklanjatev in njene posebnosti. Kdaj se osnova podaljšuje? (npr. Stane → Staneta, Toni → Tonija, Marko → Marka — brez podaljšave) ★★★★
Vodič 13 – Oblikoslovje, besedotvorje in krajšave
Sklanjaj besedo “otroci” (otrok) v množini. Kakšna je posebnost pri orodniku? ★★★★★
Vodič 13 – Oblikoslovje, besedotvorje in krajšave
Sklanjaj: besedo v dvojini (npr. okno, mož, breskev). Kdaj se oblike v dvojini razlikujejo od množine? ★★★★
Vodič 13 – Oblikoslovje, besedotvorje in krajšave
Kako sklanjamo osebna imena in priimke — moška in ženska? Kdaj sklanjamo ženski priimek? (Moški priimek sklanjamo vedno: z Janezom Novakom. Ženski priimek na soglasnik ob ženskem imenu NE sklanjamo: z Manjo Novak. Ženski priimek na -a pa sklanjamo: z Manjo Kovačevo.) ★★★★
Vodič 13 – Oblikoslovje, besedotvorje in krajšave
Sklanjaj: Miha Novak in Manja Novak. Sklanjaj Ines, Meri, Juno, Karmen (ničta končnica, podaljšanje osnove). ★★★
Vodič 13 – Oblikoslovje, besedotvorje in krajšave
Razloži razliko med okrajšavo, kratico in simbolom. Kako pišemo vsako? Kako sklanjamo kratice? (Vse kratice so moškega spola.) ★★★★
Vodič 13 – Oblikoslovje, besedotvorje in krajšave
Kako zapisujemo števnike? Naštej vrste. Kdaj z besedo, kdaj s številko in piko? Vrstilni se pišejo skupaj! (dvatisočdvestodvaindvajseti) ★★★
Vodič 13 – Oblikoslovje, besedotvorje in krajšave
Razloži vrste prevzetih besed: sposojenke, tujke, podomačenke, citatne besede, kalki. Navedi primere. ★★★
Vodič 13 – Oblikoslovje, besedotvorje in krajšave
Nedoločnik in namenilnik — v čem se razlikujeta? Kdaj uporabimo namenilnik? (Ob glagolu premikanja; končnica -t/-č, ne -ti/-či) ★★★
Pomembno
Vsebina vodiča je informativne in podporne narave. Ne predstavlja uradnih razlag zakonodaje ali izpitnih vprašanj. Avtor ne prevzema odgovornosti za individualne izpitne izide.